Ob sedanjem omrežju cest, ki povezujejo slovensko zaledje s Koprom in Trstom, si skoraj ne moremo zamišljati, da bi bil kdaj Klanec važno križišče, kjer naj bi mitničar v imenu cesarja ali fevdalca terjal carino ali davščino od trgovcev. Pa je vendar prav tod peljala cesta, ki je kranjsko deželo povezovala s cesarskim Trstom in beneškim Koprom. Prav mitničarji v Klancu so celo ob velikem in nemočnem negodovanju trgovcev siloma preusmerjali trgovino zdaj v Trst, zdaj v Koper, kakršna je pač bila politična situacija. Situacijo pa je narekoval Socerbski grad, ki je izmeno­ma prehajal v posest cesarskega Trsta ali Beneške republike. Vsekakor je v Klancu stala mitnica.

​

Tržaški novinar Peter Covre je septembra 1974 v članku "La Muda di Klanec" (Klanška mitnica) zapisal, da so se za to službo potegovale vplivne tržaške rodbine. Tako navaja Franca - Jožefa pl. Lichstocka, ki je že leta 1687 nastopil službo mitničarja v Klancu. Iz klanških cerkvenih matic se vidi, da so se mitničarji in člani njihovih družin rojevali, poročali in umirali v Klancu. Nagrobni plošči v klanški cerkvi, ki jim več ne moreš razbrati niti grba niti napisa, sta verjetno znak, da sta tu pokopana dva mitničarja. Kraj, kjer so mitnino pobirali, je verjetno označen s krajevnim imenom "na ramponu", kje pa sta mitničar in njegov pisar (contrascriba) stanovala, se zagotovo ne ve. Najbrž v prostranem poslopju, ki je nedvomno staro in mu tukaj pravimo "lovska hiša". V klanški poročni knjigi je zapisano, da je 24. 10. 1824 imel novo mašo v Klancu Peter Zgombič (Sgombich), brat takratnega klanškega kaplana Mateja Zgombiča (Klanec je bil takrat še kaplanija župnije Dolina pri Trstu). To novo mašo navajam , ker je rečeno, da je bilo ta dan slavnostno kosilo v stari klanški mitnici. Imeti je morala obsežne prostore, kjer je bilo "poleg strežništva in siromakov kar 86 povabljencev". Slavnostni pridigar na novi maši in priložnostni govornik pri mizi je bil župnik v bližnjem Rodiku Jože Gulič, po vsej verjetnosti kraški rojak in ne tako daljni sorodnik župnika v Podgorju na Krasu, Lojzeta Guliča. Zapisano je, da je Jože Gulič za novomašno pridigo požel posebno laskavo pohvalo "tako od gospode kakor od podložnikov". Z ostalimi povabljenci pa je bil nedvomno deležen tudi vseh kulinaričnih specialitet, ki jih je pripravljal sam osebni kuhar velevplivnega tržaškega trgovca Jurija Hehsburna, takratnega lastnika klanške mitnice.
(Zapisal klanški župnik Alojz Kocjančič - objavljeno v Družinski pratiki, 1980 in v knjižici: Ljudi opeval sem vode in skale)