CERKEV SVETEGA PETRA V KLANCU PRI KOZINI
"Kristus pa je vzel pri Klancu hrib in ga nagromadil na ubitega modrasa. Na tem novem gričku, pod katerim teče bister potoček, so sezidali kapelico sv. Petra, ki so jo pozneje povečali v lepo in čedno cerkev". - po legendi.
Prvič je cerkev v Klancu omenjena leta 1361, nato pa še večkrat v 14. in 15. stoletju.
Komelj datira cerkev v 16. oziroma 17. stoletje. Ivan Komelj, Gotska arhitektura, Ljubljana 1973, p. 281
Današnja cerkev je bila grajena med leti 1659 in 1670, v času namestništva župnika Benedikta Fogarina iz Dolinske župnije.
Njegovo ime in ime kaplana Andreasa Merisse sta zapisana na vzhodnem delu oz. za cerkvijo na prezbiteriju:
O(mnia) A(d) M(aiorem) D(ei) G(loriam) HOC OPUS FACTUM EST SUB ME BENE(dicto) FOGAR(ino) PAR(oche) ET ANDREAS MERISSA CA(plano) C(urato) ANNO 1659.
Delovanje župnika Benedikta Fogarina je dvakrat zabeleženo v Klancu in sicer v letih 1662 in 1681.
Zapisal Danilo Pečar 1994, cit. n. 12, s.p.
O(mnia) A(d) M(aiorem) D(ei) G(loriam) HOC OPUS FACTUM EST SUB ME BENE(dicto) FOGAR(ino) PAR(oche) ET ANDREAS MERISSA CA(plano) C(urato) ANNO 1659
Foto Bogdan Martinčič, april 2008
Cerkev v Klancu bi lahko glede na arhitekturno zasnovo, ki je enaka kot pri cerkvi Marije Snežne, v celoti pripisali Felicijanu. Z zidavo nove cerkve so očitno začeli še pred gradnjo cerkve Marije Snežne, v petdesetih letih 17. stoletja, do leta 1659 je bil zgrajen prezbiterij, ki je s to letnico datiran na slavoloku in na zunanjščini, do leta 1670 pa so zgradili ladjo kot priča napis s Felicijanovim podpisom na zahodnem portalu. Zvončnica je bila dokončana šele leta 1689. Verjetno je cerkev obdajala še kamnita ograda s portonom, ki pa danes ni več ohranjena v prvotnem stanju.
V času nastanka te cerkve je bil Klanec pomembna vas z mitnico in od 6. 1. 1627 tudi kaplanija župnije v Dolini, zato je v primerjavi s cerkvijo Marije Snežne na Gradišci kljub enaki zasnovi klanska cerkev pričakovano večja in monumentalnejša. Pravzaprav je ena izmed najbolj zahtevno zgrajenih cerkva na tem področju, tako v arhitekturni kot tudi v kamnoseški obdelavi, s tem pa verjetno tudi najbolj zahtevno delo Anžeta Felicijana.
Daša Pahor (2004): MOJSTER ANŽE FELICIJAN IN ARHITEKTURA 17. STOLETJA MED BRKINI, KRASOM IN ISTRO Del razprave na str.133 -137.
Zunanjost cerkve deluje masivno in visoko. Prezbiterij obdaja talni zidec, okrog cele zgradbe pa poteka konzolni strešni venec. Vsa okna so pravokotne oblike, samo v severni steni je ozko, šilastoločno okno s posnetimi stranicami.
V notranjosti je visok prezbiterij, ki ga od enoladijskega prostora za vernike ločuje slok kamnit polkrožno zaključen slavolok. Prezbiterij je obokan z enakim obokom kot v cerkvi Marije Snežne, le da je podaljšan še za eno obočno polo. Rebra so tudi tu izdelana iz štuka, precizno profilirane konzole, v obliki podolgovatega bogato profiliranega stožca, ki ima spodaj pritrjeno kroglo ali malo voluto, pa so izklesane iz kamna in so verjetno daleč najpreciznejše izdelane konzole na tem območju.
Foto Bogdan Martinčič, april 2008
Tudi kamnit zahodni portal, na katerem je podpisan Felicijan, je eden izmed najbolj zahtevno izklesanih portalov 17. stoletja na tem območju in je v celoti okrašen z antičnimi in antiki ozirajočimi linearnimi in cvetličnimi ornamenti, v katerih se združujeta stila renesanse in baroka. Felicijanovo posebnost spet pomenijo angelske glave z značilnim obrazom, ki so razporejene po zgornjem delu portala, na bazah pa so v kasetah izklesane razpotegnjene cvetlice (marjetice) z dvojnimi listi, ki so prav tako zelo pogost motiv na kamnoseških izdelkih delavnice tega mojstra pa tudi tega območja.
Prava redkost je figura svetega Petra, ki je izklesana v osrednjem polju nad preklado med segmentnima lokoma, saj gre za eno maloštevilnih figuralnih upodobitev kraških kamnosekov 17. stoletja, ki so bili očitno bolj vešči v izdelovanju dekorativnih elementov, saj način izdelave tega svetnika kaže na veliko nespretnost in okornost kamnoseka. Figura svetega Petra na klanškem portalu je precej čokata, okončine so tanke, velika glava pa je brez vratu nasajena na telo. Poteze obraza so izklesane popolnoma enako kot na angelskih obrazih, le da so lasje svetnika ob straneh podaljšani in nerodno štrlijo navzven v dveh čopih, svetnik pa ima tudi brado. Sedi na krogli ali bolje rečeno krogu, v svoji desni roki z odprto dlanjo pa ima ključ. Kljub nerodnostim je ta figura svetega Petra simpatičen in redek poskus neke kraške delavnice v izdelavi izvirnega figuralnega motiva.
Foto Bogdan Martinčič, 2007
KAMNOSEKI FELICIJANI V LUČI ARHIVSKIH IN EPIGRAFSKIH VIROV
"Kamnosek in zidar, ki se je na mogočnem portalu cerkve sv. Petra v Klancu pri Kozini leta 1670 podpisal kot »mojster Anže Felicijan«. To je njegovo dotlej najbolj zrelo delo, česar se je gotovo tudi sam zavedal. Sestavni deli so komponirani v podobno celoto kakor portal cerkve Marije Snežne na Gradiščah, vendar je dopolnjena še z odprtim trikotnim čelom z reliefno podobo sv. Petra in poživljena z novim, izrazitejšim okrasjem."
Božidar Premrl (2004)
Na svete tri kralje, leta 1927 ob 300 letnici samostojne duhovnije, sta dr. Gattorno in soproga Ana botrovala novemu zvonu farne cerkve sv Petra, ki ga je posvetil tržaški škof.
Leta 1999 sta, ob obletnici ustanovitve cerkvenega pevskega zbora v Klancu, Ester Juriševič in Danilo Pečar izdala knjižico.
Objavljeno v Koledarju goriške Mohorjeve družbe, 1928
J K-28 lastnik dokumenta Jadran Krašovec iz Hrpelj - posredoval Vladimir Grželj
Pogled na hribček z nekdanjo farno cerkvijo, na katerem je bila v prostorih nekdanjega "farovža" tudi šola (večja stavba v ospredju). Krajevna skupnost je eno sobo uporabljala za sestanke in sedaj je v tem poslopju Dom duhovnosti. V ozadju zakrita je cerkev, pred njo sta lipi in desno nova mrliška vežica ter levo nov prizidek kuhinje.
Obnovitvena dela na cerkvi sv. Petra v aprilu leta 2009.
BLAGOSLOV OBNOVLJENE CERKVE V KLANCU ob 350-letnici, julija 2009
Zadnjo junijsko nedeljo, ko goduje sv. Peter, zavetnik cerkve v Klancu, je župnik Iztok Mozetič blagoslovil prenovljeno cerkev. Slovesnost se je začela s simbolično predajo ključa in odprtjem novih cerkvenih vrat. Obnovljeni sta bili tudi streha in fasada ter urejena okolica cerkve. Cerkev letos praznuje 350 let obstoja.
Druženje vaščanov na predvečer opasila v zavetju mosta.
Obnovljen portal in pročelje z novimi vrati, v notranjosti pa nova spovednica izdelana v Bolčičevi mizarski delavnici v Klancu.
Blagoslov obnovljene cerkve.
Foto Ester Mihalič in Bogdan Martinčič
Letnica 1659, ko je bila zgrajena, je dobro vidna iz obnovljenega napisa na prezbiteriju. V svoji zgodovini je cerkev doživela kar nekaj sprememb, najbolj so vidne v njeni notranjosti. Strop v cerkvi je lesen, saj se je zaradi dotrajanosti v preteklosti zrušila streha, prav tako ni več prižnice in ograje poleg daritvenega oltarja, kjer so nekoč kleče prejemali obhajilo. Namen cerkvene zgradbe pa ostaja isti, čeprav je bilo tudi tu nekaj sprememb. Nekoč polne klopi vernikov so vsako leto bolj prazne, kot da v hitrem tempu življenja ne najdemo časa za Boga, ljubezen, upanje in so človeka. Pa vendar je župnijska cerkev tista, ki spremlja človeka od rojstva do smrti, ki skupaj s pokopališčem in mrliško vežico povezuje med seboj vasi Klanec, Petrinje, Beko, Ocizlo, Prešnico, Kastelec in Socerb, zato je naša skupna skrb, da jo ohranimo in predamo tudi naslednjim rodovom. Zahvala gre vsem, ki s svojim delom in darovi pomagate pri vzdrževanju in obnavljanju cerkve, še posebna hvala Mizarstvu Bolčič za darovana nova vrata in Krajevni skupnosti Klanec, ki je s svojim prispevkom pomagala pri ureditvi okolice. Po maši je sledilo druženje pod znamenito lipo ob cerkvi, ob dobrotah, ki so jih spekle pridne gospodinje, ob obujanju spominov in načrtih za prihodnost.
Nataša Rojc (GLASILO) iz http://www.hrpelje-kozina.si/cms/images/stories/GLASILO/glasilo_julijavgust%2009.pdf
Med vrati je lastnik delavnice Mitja Bolčič.
V notranjosti oba oltarja okrašena za velikonočno čaščenje.
Foto Bogdan Martinčič, 23. 4. 2011