KLANSKI MOST
Pri gradnji ceste skozi vas je bil na spodnjem delu vasi, nad staro cesto in Glinščico (v času izgradnje železniške proge proti Puli) zgrajen kamniti most s tremi loki - "kolonami". Most so porušili tik pred prihodom nemške vojske, z namenom da bi jo ustavili. Most so nemški vojaki obšli po stari cesti pod porušenim mostom, kjer so ostanke mostu odrinili in nato nemoteno prispeli v vas. Po vojni so ga ponovno zgradili le z dvema kolonama
Makadamska cesta je bila zelo prašna, zato so jo morali v vasi občasno polivali s tekočim asfaltom.
Cesto so leta1954 na hitro asfaltirali, ker je takrat prišel k Titu na obisk Etiopski cesar Haile Salassi (24. julij 1954), ki se je po tej poti peljal na Brione. Hitro za tem je asfaltna prevleka razpadla in nastale so večje udarne jame.
(Bogdan Martinčič)
Vaščani pred porušenim mostom.
Fotografije so last Darinke Lovrečič-"Lekačeve"
Občinski uslužbenci na fotografiji pod "blndurjem" ("Šturmova hiša"), na njem je napis v italijanskem jeziku municipio (občina).
Več o občinskih uslužbencih lahko izveste v knjigi Jakoba Sokliča: ISTRA KLIČE...
V "Šturmovi hiši" sta bili kasneje dve stanovanji in pod njima trgovina z živili.
Vaški vodnjak sredi vasi na platcu. Voda je po ceveh tekla iz "Mincnega" vodnjaka (klančani smo rekli platec ne pa plac, kot se sedaj uporablja).
Fotografija je last Darinke Lovrečič-"Lekačeve"
Po pripovedovanju moje mame Antonije Martinčič - "Tonce", roj. Poles, v Brgodu, so se vaščani med drugo svetovno vojno, po razpadu Italije, pred Nemci skrili v jami pod Brgodom.
Na začetku vasi na desni strani ceste iz kozinske smeri, nasproti poslopja s parno črpalko, si je profesor doktor Sebastian Gattorno iz Trsta zgradil prekrasno vilo "Vila Katorno" z lepo urejeno okolico (prekrasnim parkom, igriščem za tenis,.... ), ki so jo žal med drugo svetovno vojno do tal požgali nemški okupatorji, ker so partizani v njej skrivali orožje. Upodobljena je na razglednici iz leta 1900. (Bogdan Martinčič)
Med drugo Svetovno vojno je nameravala nemška vojska vas požgati, na vaškem platcu so zbrali nekaj talcev iz vasi, ker so partizani na cesti pri Zagradcu ubili nemškega generala. Ranjeni generalov osebni šofer je pokazal na smer proti Klancu, kamor naj bi šli napadalci. Velike zasluge, da do tega ni prišlo, je imel takratni vaški duhovnik Gabrijel Piščanec, ki je vojake prepričal, da niso bili pri tem dejanju udeleženi domačini in s tem je rešil tudi večji del Ocizle, vas Beka pa je žal že pogorela. (Bogdan Martinčič)
Spomenik požigu vasi Beka in Ocizla, 26.5.1944, vgrajen na zid beške cerkve.
Fotografija je last Darinke Lovrečič-"Lekačeve"
Gabrijel Piščanec je govoril na proslavi v Klancu, junija 1945.
Fotografije so last Darinke Lovrečič-"Lekačeve"
Na fotografiji so vaška dekleta, ki so se udeležila slavnostnega pohoda ob osvoboditvi Trsta, 3. maja 1945. Po pripovedovanju Darinke Lekačeve; sta obleke sešili domači šivilji, organizirala pa je Olga Poles (teta Bogdana Martinčiča, ki je živela v Trstu).
Ostanki napisa na fasadi "Rokotove" hiše: "HOČEMO PRAVIČNE MEJE!".
Fotografija je last Darinke Lovrečič-"Lekačeve"
Foto Bogdan Martinčič, 2008
Na "Štancevi" hiši je bil napis: "TU JE SLOVENIJA", na jertah na "Verbovi" hiši, pa je še vedno viden napis "ŽIVELA FLRJ".
Državna meja je naredila svoje, odrezala je vas od Trsta. Po vojni je večina domačinov odšla "s trebuhom za kruhom" v obmorska mesta. V prazne hiše so se nato naselili priseljenci iz notranjosti države, sedaj pa postopoma vas naseljujejo tudi ljudje iz sosednje Italije.
Filmček za osvežitev: Kaj se je dogajalo pred fojbami? Cosa c'è stato PRIMA delle foibe?